All Episodes

May 27, 2024 22 mins

Nan Memwa Pierre Michel  Chéry, yon batayè konsekan pou demokrasi, yon eritye Vilokan   ki travèse . 

Dan ayisyen ap ri masuife yap monte nan Pwezi, chante, dans, ak blag yap bay. Yo tout ansanm tounen yon gwo tchaka kap manbre rezistans ayisyen pou yon Ayiti Anpenpan. Konsa, barikad ki separe pèp Ayisyen ak mizè, gang ame plis kidnapin se nan nanm, konsyans, ak memwa nou kòm pèp li chita . Sepousasa, mannigans rans kap fèt pou remete Ayisyen nan chenn  oswa jennen wout  li sou chimen  demokrasi ak pwogrè se byen konte, mal kallite . Ayisyen se chanpyon batay  libète nan nanm yo,  rèv yo ak  pwojè yo pou peyi yo. 

Mark as Played
Transcript

Episode Transcript

Available transcripts are automatically generated. Complete accuracy is not guaranteed.
(00:00):
Music.

(00:13):
Danri male, se yon koweb ayisyen ki di kouman rev nou, trai nou,
lespwa nou, marine ak plezi nou pran pou nou chante, danse, fe poezi, bay blan.
Ayisyen pa jan mbad badou van kalamite ak soufrans.
Yo toujou fe yo toune l okasyon pou yo kleone jevrin kou ray ak lespwa yo pou yo demeni yo.

(00:38):
Po et George Castro te ramase koze sa kon sa,
Le ori Le ori
figi ou kase kod Ou ori tout ori ki nan kou Ou ori tout souley Tout la lin Tout
la ori brase ansan Ou pase ou lan rizib Pase ou lan krib Fin,

(01:05):
fin, chis dan lombrit Tout chimè atèwi nan plamè an.
Jodi ya, kriz politik metè ak violans gang amè Lage Haiti,
maman nou, nan gro katchou mounbe Poutan, Aissin pa jambè se libra Nou tamè

(01:27):
reziste ak tout nanm yo kont nou maschini lanmò Ki pè difren kap kanale san rete,
Kon sa, podcast nimeyo 4 nou ap chita sou fason a yi sin ap ri pou denonse male
kap pon yade rev yo genyen pou yo viv nan la pe ak bin net.
Alos monson nou pral koute yo, se yon koute rel an plis kap di a yi se mouke.

(01:49):
Music.
James Fleury sè nan mouve tan, ti re yon potre, vil Port-au-Prince nou pa jamen revè. Adye ouidan.

(02:11):
Port-au-Prince kazouel, potre, potre kok, ki pran mouve zepon.
Bashi, debashi, fin dechak borel. Petit akzan mikolo kent, monte komplo sou don.
Gendejou, gendejou, Port-au-Prince se lab sent,
Nou fèm en genoun ap gagari Yon maswi

(02:33):
fè nou pa ka monte sou li Yon pas
glou nou pa ka travesse Simitye loko
La ripote ou prese yon lanme ki pasiri kadav Kadav madansara kap fè penitan
sanba la vil Kadav tüo vi nan vantmanman prekos Kap bouske la vi De tüi la vi Kadav militan,

(02:59):
Profese, l'eta di vouzan, jwet la mabial.
Louis Jean Beaujeu yon nan la ri.
Louis Jean Beaujeu yon pran la ri.
Music.
Milan Pye ak Kantavka prezante yon bel tablo klas politik kap dirije piya.

(03:25):
Che blan, nou pap get an fe introdiksyon tro long paspe.
Ken nou tro akontan? Tro akontan pan nan apek ou let sa. Ou kawen sa?
Nou sepe pa isyen. Nou te mle di oujodi a mersi. Mersi an pil pou wawou te banou an depi.
Jiyer 2021. 2021, nan salman preske 3 an di travay tou op, pa plaman del poz me, di pa vle tende.

(03:54):
Depi lal monte a, bagen sekite, bagen sekite, ti moun yo al ekol,
yal ekol to souvan, nou ma di poz, nou ma di poz, ti moun yal ekol to souvan.
Ay se yal nan syk dwo alez Yal
nan nor dwo alez Yo bas se matisan
dwo alez Yo bas se kwa de bouke dwo

(04:16):
alez Che blan Nan mwen
do t'enpou Pale avèk ou asan nou te
fè nou kadoa Nou bat apabon kò
Ti travèy trop Ele nou pren la ri pou nou madel Ou ti pos Ti travèy trop mwen
wè Y va met polisyen an la revoutire sou pepla Y va met polisyen an la revoutire

(04:40):
sou pepla nou Y va bay jounalist kout katouj gaz nage Non.
Se pou tout rezon sa yo chab la Tan pri Tan pri tan bla Aman do tan pri Dil
pou m pos pou nou Dil pou m pos pou pe pri si E pi tan bla,
Lopital yo tou an pre nou Ye tou an met si,

(05:03):
Novi tali ou pa jam an grev Aske ou toujou biye pe emetsen Ti travay an pil
Po mette nou kote nou ye joti Poko ale nan met fransi tan mat,
Travay la telman an pil Men se ki yote ase pi gwo nan tout travay Kamo?
Zore li pou che pou pe fay si Men pou Ou kwe la tendro,

(05:29):
Papay se mwadotan pou Di li met pran pos bon,
Mersi deja paske medya e wap e dojwen let sa Yana te dana ptane reponsu Avan
nou ekou dezyem let la Mersi Si yon pe pa isi.
Music.

(05:55):
Sko ka fe nou konen sou ki sa ke nou a trabay aktyen? Bon, e pou kon yon a trabay
sou tet nou, ou konwen, mwen se fok nou bien estale, nou down,
e pi apre sa nan ka trabay sou beyan, si le fok, tu konwen? Iso ou vle di,
le nou di nan trabay sou tet.
Bon, sa vle di nan bay chak moun sakibuyo, ou konwen, nan pe fer repati syon
tout bagay yo, e pi bon nou vin avek ou sistem ke mwen pas ou konen,
ki diri le la prezident stonat, e mwen konen se pou vepep nan libere ki vin

(06:18):
avek ou sistem parey, kote ke chak 5 mwen nan bon nouvo prezidant kap dirije.
Ou kapwen de mbase, si pe yate kon sa, si nou teke sistem sa depi lontan,
nou ta pilouen. Non, pilouen devan, pilouen de hem, bakande,
nou ta pilouen kapwen, ti kapwen.
E pou ki sa nou etabli yon sistem kon sa? E pou nou yon batou yon loton dan,
kon kon ba yon sinon gyer, ti kapwen.
Komin tan poste sou sa kapwen kon sa pou nou fin travay sou ten?

(06:39):
Bon, e pa yon tan fix nan, e un an, deux an, sek an, nou ta kil fwa,
nou pa breze nan, ti kapwen.
E mandan nou ta dwi dwi de l'anep apre? Bon, e mka di a 160% li ka plus,
sou se yon granpil baye pou nou fe.
Chak prezident fò yon kabine yo, e chak kabine, 11 moun minimum,
donk du kou sa pon titan, pon titan pou nou fe tout bagay sa yo, konpwen?
E konseyman pou, pep Aisyen, se panon titan, ok?

(07:01):
Panon titan, parcek, e tout sa ki dure printan, tu konpwen?
Men efektivman, pep Aisyen pa bezwen ke nou dure sou pouvo, se jist pe sa nan
fe a, eleksyon, e bin nou ale.
Bon, e zarekab ou te paz a fe mouton. Non pa rentre nan baye pep lan,
pep lan pou ou, jè rentre nan baye panon, tu konpwen?
Se kon apel lè ou mesi prezidansyèl paske nou mèm lè nou moute son pouvoi nou an de lè nan de sè.

(07:22):
Si chak prezidans gen kabine yo, koman nou pral organize nou pou nou travay?
Men, travay ke nou nou fè pou pey, yon, eleksyon, bay sè ou?
Se wè, se wè, se wè, se wè, se wè, bon, nou pou oron kouan, men sa ki sè,
se ke nan travay, paske gen volote, chou kouan?
Ki sa ki sè, se ke nou ap gètre fè pwa da djurè mandan, nou?
Sa ki sè, se ke nan bay konsey, E nan panse, sa ka revi nou fèti de panse,

(07:45):
chè kon kon kwen, panse yon de tout et kap panse, yon poche kap de panse.
Antakèman konselan, yon mesaj pou pèp ayisyen. Konselman pou tout pèp ayisyen,
se ryen nou ser de kourir, yon pou parti a pwen. Kisa pèp la ta dwe kompran de mesaj sa?
Justement, yon pèp me chè kon kwen. Pou kisa selon ou men, pèp ayisyen ta dwe
fè konseil prezidansyen sa konfianse.
Mka di son konseil ki chaje gèmoun, pèp di sa yon bèrto, Pase,

(08:05):
eksperyans gen moun nan, se nan vota nan tet li liye, donk, nou wade eksperyans,
nou wade bay konsey, paske avan tout chouz, nou se de kon,
se prezidasyen, donk, se sa, tu kon, wè.
Neuf moun nan tet yo peyi, eskou pa pense ke gen pil la jen ki prele brase,
ke nou pa mèm ta ki kontrol?
Ben, wala, tu a te konpouj. Padè da, te blalap, a bie de vezi, mwen ka prezidasyen la.

(08:28):
Music.
Yon grandet nou pa identifi, renkontri ak la mizè, epi tanmen yon diyalog avek li. Bonjour mizè!

(08:49):
Bon mchèl pou mw repose. Mizè fò, pa fache.
Mte soti blye bonè, tout nan hout mw distren. Pou moun mwen kap mande.
Mizè, pa kache pou mwen. Mpa an sa fò mi, mte gen jaden, kòt son kreol, tout fin detwi.
Politik komo kiel, mal pou mwen, tisou sou moun kap dirije peyi mla gem nan grandou.

(09:10):
Mize sem, se wou m konen, se wou m genye men, ou gade m kou moun fou,
si konstant pa ba chans li krake rezistans, li fem passage alou, li fem touz ou grandu.
Mize, sa gen lontan depi m te we man go koko e kakao soti ka e peyizan.
Se go dekourajman, gade fatra, labou, glosal, moustik, moun fou,

(09:32):
yo met di m chache kont mwen pa sa fesan, politi se san den bijo fem bay le gen.
Ouwi, fom da foud distre, gajon ap trene mal, mwen pase li moral. Dime sa pou m fè, mizer!
Music.

(09:53):
Kidnap inak violans gen ame pasispon chifone l'espri kreatè aisyen.
Epi bay imajinasyon yo zel pou voli. San kou nou pral dekouvri sa,
nan blag pou la, James Kandreva ekri.
Akinan nou di, enteprete pa James Fleurissin.
Me zanmi ou, me se dam la sosyete, nou konen ta ou grav.

(10:20):
Mem vina nou se nou mwen ou ver kou mwen spoul anlin.
Gwa, nou tout konen deja kou mwen se kiri ti ap vali tire. Kouman na fe sa?
Wafet rase la jan pou mwen, mwen men map esplike pou la adres karyou pou la ljwen nou.

(10:44):
Yo pache ditou ditou.
Ok, lot baga anko, si pou lye tam nou inanout, anba kout balman ou,
se garanti nap remet ou kobou.
Paske biznis pou la eya, pren asilans pou poulyo, pou ka aksidan, maladi ou swa kout fizi.

(11:11):
Pi ekout, radevan.
Music.
Li siel di goup a fe kado, li s'twa pe yisa y kri avek san, sou tout mi ray la sisin kalamba.

(11:31):
Me zanmi, li fe midi, li fe midi,
midi soleil leve, midi geronje, midi amba la vil, midi la salin, midi beleku,
midi savon pistache, midi savon kare, Midi vilaj dedye, midi vilaj solidarite

(11:55):
Midi titanyen, midi yonavil Li fe midi, midi,
Midi soley leve, midi geronje Midi yonbalavil, midi la salin Woy mama,
gade nan La manja yi bopil fatra Ap fe pie mayas la sisini Nanpwen gante tet,

(12:20):
nanpwen litani Ni se besi ramase,
Paske de men wou Paske de men wou Paske de men kapi mal,
Mi ditet chou, mi dit loko Sakrifis ma dan la fol Fet devan pot la vi Lem di nou sa Adje wida,

(12:44):
Lem di nou sa Adje mama.
Moni monte.
Moun desan moun mote, moun devan moun deye,
moun devan deye, moun san nam nam san moun, moun san ko ko san moun,

(13:06):
moun san li mye li mye san moun, moun san kay kay san moun, moun san katye katye san moun,
moun san peyi peyi san moun, moun san devan devan san moun, moun san deye deye
san moun, Moun devan deye,
moun devan deye, tout moun me zanmi yo, tout moun, tout moun al chashi la vi,

(13:30):
tout moun ap chashi la vi.
Sou bouleva Madichan la mor Madichan,
Madichan Madichan ba pe ou se mounouye Madichan ba pe ou se mounouye Madichan Madichan.

(13:53):
Music.
Mouvment Bwakale ya ki te ralenti aktivite gang ame yo pou plizye mwa nan l
ane 2023, bay kre a tet an kou kalopolinis ak John Jazz yon l okazyon pou pase chef gang yo an bayi zib.

(14:19):
Mouman la gen pil moun ki pa kontan.
Depi seman de bandzou yo pa kontan. Dekou ke foun moun ki moun di ki osere.
An tou le ka, Bwakale li papa. Operasyon pe ak la polis.
Music.

(14:40):
Boakale avle di, we pa we, nap voye. Nap voye yo ale. E tout sa ki ampèche peyin mâche, boakale.
Anpil lot pepli ap manifestese, Black Life Matters, Black Life Matters,
ma akon demisyon, ma akon demisyon, men nou menm se, ke nan moun da fol ale,
sou pa pari pa rentre, ke nan moun da fol ale,

(15:06):
Boakale, sou mpa pare pa rentre, se toujou pati an ba ki pi enterese nou.
Men kon kon ya se nou menm ki inventi konsep nou, nou konote l jan nou vle, nou bal sans nou vle.
Par exemple, seleksyon nasyonal feminin nan la ki kalifi pou koup di mod lan, se Boakale.
La polis ka fe tout sal konen pou l kwape bandi, Boakale.

(15:28):
Pe mpla ki kanpe an kwape bandi pa pase, Boakale.
Ki donk, Boakalea se an kri de kèr, se an kri de fiktouar, se mèm yon kri de choua.
Music.

(15:52):
Yon Haiti san kidnapin a gan ame kanpe dou bout nan travay prodikte yo ki salanbe
kidnapen tank ou madigra ou swa lamayot ka fe mounpe.
Demo sou kap bay pati sa jaret, se yon blag ki paginote ak rev ou Haiti komedyen sista.

(16:14):
Krik, ou pa bejan repon krak, li yon chef lom odami revelli se wak,
Li pete kouy, al distribye la jan pou fe moun bopye l kom wwa. Ki wwa ato.
Wwa ki dnape, wwa madigwa.
Bebe ki lè la jan ki fet nan mouvè kondisyon te fotin.

(16:36):
Music.
Ou akon fè ouken rev. Se zavle di to pa oual, okey? Nou e ba pou mwen nou mdou sa.

(16:57):
E paske mba jamb dan doua pou rakonte ouken rev ou fè pou peyi ya.
Rev mwen rite pou mwen epi tou o peyi. Kip ki peyi?
A iti vounan lise pa. Rev mwen. An.
E pou ki sa tout kontro sa soupozisyon? Nou e baske mwen mwen mwen we. Se zavle di ou e ki sa?
Se pa demoun ki pa moun wii.

(17:18):
Se pa de moun ki pa kontinye ap kouri san yo pa kont kote ya mboute.
Se pa de moun ki pa nye kote pou yo dormi.
Se pa de mou souvyan moun na apante nan kapital.
Veye tout sa vodi ki sa vem. Ou ki sa la pel yo? Non. Si ti yo a chok kaotik

(17:42):
sa wapasin pa veyo li tou? E pan dem tap dormi, ou jou nan?
I za kwa se vem? Yo a dormi, kabisha.
Gansou maye rivey, se kwa se men. Mwen wey yon madame. Ki madame sa men? Ki sa l dap fe? He?
Dodi apri li l tro. To ya, to ya gerye. Ouwi. Victoria Montour. Li di sista.

(18:04):
Al di nan radyo edi fem pou mwen. Ou vle di to ya matad di salina wey?
Ma di gra. Se tro a jou selman li di wey. Apri sa, la boule sou chon mas vli pa vli we pa we.
Chante nou vel se pou 3 mwa. Pa gen yon yon ki eten el.

(18:27):
Tout sa se pou an kouye la, ba la bon? An nan, e ba kouye nou la pti ou yon nanis.
Nan rev la, nou entande gen yon yon ki di lel ap espri kem sa moun nan di.
Ou j'esite kon pale an parabe Oui, se parabe bol, pouen avowe,
pale kle Mwen e pa pouen Ve li bon mesaj akonsa Oui, jounalist.

(18:52):
Ridim konsa pou mdi, janin, ab jan oube.
Se ki yon soye menm? Tout moun. E ki donk piti piye an jeneral?
Yo gen pou yo vin tombe nan senti piye ban nan nan we pa we vil pa vi.
Ki sa tout baza vle di? Poman tombe nan senti piye?

(19:14):
Nan, ay, takou wakon to dele ozwe man man we, man man. Ou ite kou a iti e man,
man ou tout ki a iti, pi e ban nan nasi a iti.
Ou tout a iti ki sit kou al etranje, se se la. Ouwi, ouwi.
Kou nyan jounalist leto ya komanse ap di sistem.
Mwen ki sa mesaj la ye menm. Non, yo pandel pral di men sa pou nou di e pi jounalist

(19:39):
don bal ki ti. A bon, pa fin ton nouvel la.
E pi mtou pan tan bagen tan fin ou e revlam, mnyam mtou pa ka ispliki revlam.
E dabre ou son apel li fatou petite peya, kwa zil brezil la dan nouye.
Si sa sen lantou ya te mando di? An ou ka le ban di san te vin mandi.
Bonswa touto di te ede film. Me zan mi se... Si sa, si sa, si sa, ta rete.

(20:03):
Te bagen tan pou te pase de misaj. La di wapage tan pou de istre. Oui, evidem.
E me film pran tout moun, jenan li sou apren apre pa si te mgeyje.
Malouzman, nou pa pou kapab, non.
On le kle. On le kle. Ouwe, babae, a la pochene. Ouwi, ouwi, mesi.

(20:24):
Music.

(20:49):
Dan Haitien ap rima suife ya monte nan poezi, chante, danse ak blag ya bay.
Yo tout ansam toune yon gro tia kaka membre rezistans Haitien pou yon Haiti en pepan.
Kon sa, barikad ki separe pep Aisyen ak mize, gang ame plis kidnapin,

(21:15):
se nan nam, konsyans ak memwanou kom pep li chita.
Se pou sa, mani gans ranskap fet pou remete Aisyen nan chen,
ou swa jene ou tli sushi me demokrasi ya progre, se bine konti mal kalkile.
Awe sin se champyon bataye libetè nan nam yo Rev yo, aproje yo, poupe yo.

(21:42):
Music.
Advertise With Us

Popular Podcasts

Las Culturistas with Matt Rogers and Bowen Yang

Las Culturistas with Matt Rogers and Bowen Yang

Ding dong! Join your culture consultants, Matt Rogers and Bowen Yang, on an unforgettable journey into the beating heart of CULTURE. Alongside sizzling special guests, they GET INTO the hottest pop-culture moments of the day and the formative cultural experiences that turned them into Culturistas. Produced by the Big Money Players Network and iHeartRadio.

Crime Junkie

Crime Junkie

Does hearing about a true crime case always leave you scouring the internet for the truth behind the story? Dive into your next mystery with Crime Junkie. Every Monday, join your host Ashley Flowers as she unravels all the details of infamous and underreported true crime cases with her best friend Brit Prawat. From cold cases to missing persons and heroes in our community who seek justice, Crime Junkie is your destination for theories and stories you won’t hear anywhere else. Whether you're a seasoned true crime enthusiast or new to the genre, you'll find yourself on the edge of your seat awaiting a new episode every Monday. If you can never get enough true crime... Congratulations, you’ve found your people. Follow to join a community of Crime Junkies! Crime Junkie is presented by audiochuck Media Company.

The Brothers Ortiz

The Brothers Ortiz

The Brothers Ortiz is the story of two brothers–both successful, but in very different ways. Gabe Ortiz becomes a third-highest ranking officer in all of Texas while his younger brother Larry climbs the ranks in Puro Tango Blast, a notorious Texas Prison gang. Gabe doesn’t know all the details of his brother’s nefarious dealings, and he’s made a point not to ask, to protect their relationship. But when Larry is murdered during a home invasion in a rented beach house, Gabe has no choice but to look into what happened that night. To solve Larry’s murder, Gabe, and the whole Ortiz family, must ask each other tough questions.

Music, radio and podcasts, all free. Listen online or download the iHeart App.

Connect

© 2025 iHeartMedia, Inc.